Usklajevanje števila oseb za obračun storitve ravnanja z odpadki

V skladu z ZOPVOOV (20. člen, 8. alineja) izvajalci javnih služb iz centralnega registra prebivalstva dvakrat letno pridobimo podatke o številu stalno in začasno prijavljenih oseb na določenem naslovu. Število oseb, ki so prijavljene na naslovu (odjemnem mestu) pri nas služi kot osnova za obračun storitev.

Usklajevanje števila oseb za obračun storitve ravnanja z odpadki

V skladu z ZOPVOOV (20. člen, 8. alineja) izvajalci javnih služb iz centralnega registra prebivalstva dvakrat letno pridobimo podatke o številu stalno in začasno prijavljenih oseb na določenem naslovu. Število oseb, ki so prijavljene na naslovu (odjemnem mestu) pri nas služi kot osnova za obračun storitev

• Odvajanja in čiščenja odpadnih vod (za odjemna mesta, ki niso priključena na javni vodovod) – upošteva se normativ 120 l vode na osebo na dan
• Ravnanja z odpadki – za pobiranje odpadkov se upošteva normativ 21,5 kg na osebo na mesec, za storitev obdelave odpadkov se upošteva normativ 10 kg na osebo na mesec ter za storitev odlaganja odpadkov se upošteva normativ 4 kg na osebo na mesec.

Glede na normative in potrjene cene posameznih storitev je skupen strošek vseh storitev, ki so povezane z ravnanjem z odpadki tako 6,88 € na osebo na mesec (z upoštevanim DDV).

Čeprav so uporabniki po zakonu dolžni sporočiti spremembe (lastništvo, število prijavljenih oseb, ….) tudi izvajalcem javnih služb, na to svojo dolžnost večkrat pozabijo. Pozabljivost je še posebej očitna v eni smeri – kadar bi sporočena sprememba povzročila večje stroške.

Tudi do sedaj smo enkrat letno usklajevali število oseb v naših evidencah z uradnimi podatki. Ob neskladju smo z dopisom pozivali naše uporabnike naj zglasijo pri nas, da »pridemo na čisto«. Ta postopek pa je zaradi neodzivnosti uporabnikov mukotrpen, stroškovno neučinkovit in pa predvsem počasen. Zato bomo v bodoče naše evidence ob preverjanju avtomatsko uskladili z uradnimi podatki. Morebitne spremembe bodo vidne na naslednji položnici. V kolikor obstajajo dvomi o številu oseb na posameznem odjemnem mestu pozivamo uporabnike, da v mesecu juliju pri nas preverijo in po potrebi uskladijo stanje. Reklamacije za nazaj ne bodo mogoče.

Možnosti, da se obračunsko število uporabnikov na naslovu zmanjša so:

• Uporabnik umre – to usklajevanje naredimo sami, saj imamo podatke.
• Uporabnik postane varovanec Doma starejših občanov – svojci naj v DSO zaprosijo za potrdilo, ki nam ga dostavijo ali pa ga DSO pošlje direktno
• Uporabnik je začasno prijavljen drugje – potrebujemo potrdilo o začasnem prebivališču.
• Uporabnik se šola IN BIVA izven kraja stalnega prebivališča – potrebujemo potrdilo o vpisu (za Novo mesto ne velja), ali potrdilo o vpisu v dijaški/študentski dom ali potrdilo o začasnem prebivališču

V preteklosti smo imeli največ problemov z uporabniki, ki so imeli na svojem naslovu prijavljene kot podnajemnike tuje delavce, včasih tudi več kot deset. Ti delavci na naslovu sploh niso bivali ali pa so odšli in se niso odjavili. Za takšne primere ni možnosti zmanjšanja obračunskega števila uporabnikov, zato potencialne najemodajalce pozivamo, naj bodo pri sklepanju najemnih pogodb previdni.

Solidarnost II.

Javna in zasebna lastnina. Na splošno imamo ljudje zelo različne odnose do teh dveh pojmov. Medtem, ko je zasebna lastnina nekaj svetega, je javna lastnina »nikogaršnja« in je potemtakem tudi ni škoda. Če se javna lastnina poškoduje, obrabi, uniči ali ukrade se bo že našel kdo, ki jo bo popravil ali nadomestil. Na tem mestu se pojavimo (med ostalimi) tudi upravljalci javne infrastrukture.

Kljub splošnemu prepričanju, da nam je vseeno, se trudimo svoje poslanstvo opravljati čim bolje. Velikokrat je ovira, da bi bila javna infrastruktura v boljšem stanju, denar. Zato smo še bolj razočarani, kadar se denar, ki je na voljo, porablja za pokrivanje stroškov, ki nastanejo ravno zaradi prej opisanega odnosa (nekaterih) uporabnikov do javne lastnine. Namesto, da bi ga vlagali v razvoj in povečanje kvalitete življenja vseh naših uporabnikov.

Velikokrat občani vedo kdo je kaj naredil narobe (odlaganje odpadkov na nepravilen način, kraja vode, črpanje greznice na nepravilen način, …. ) vendar se noče izpostavljati do soseda ali znanca. Na nek način razumem. Ne razumem pa, da se ti isti občani izpostavijo do komunale ali občine ko (pre)počasi saniramo situacije, ki so nastale zaradi malomarnega odnosa njihovih sosedov ali znancev.

Zgornje razmišljane lepo povzema primer, ko se na družbenih omrežjih pojavi fotografija popolnoma »zametanega« EKO otoka (z vsem kar tam sploh ne spada) s pripisom: »Sramota – komunala! Položnice pa znajo pisat.«

Samo Kavčič, direktor JP Komunala Črnomelj