Notranja prijava kršitev in zaščita prijavitelja po Zakonu o zaščiti prijaviteljev
Notranja prijava kršitev in zaščita prijavitelja po Zakonu o zaščiti prijaviteljev
V podjetju JP Komunala Črnomelj d.o.o. smo vzpostavili notranjo prijavno pot za prijavo kršitev predpisov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (Ur. l. RS, št. 16/23, v nadaljevanju ZZPri).
Pomembne povezave:
Pravilnik o vzpostavitvi notranje poti za prijavo
Zakon o zaščiti prijaviteljev:
Prijava kršitev
V kolikor sumite, da je v podjetju JP Komunala Črnomelj d.o.o. prišlo do kršitve predpisov, lahko to kršitev prijavite zaupniku znotraj podjetja .
Notranja prijavna pot je namenjena fizičnim osebam, ki so ali so bile s podjetjem JP Komunala Črnomelj d.o.o. v delovnem ali drugem podobnem pravnem razmerju. Notranja prijavna pot ni namenjena vlaganju reklamacij niti reševanju sporov z vodstvom oziroma sodelavci.
Kontaktni podatki zaupnika:
Martina Moravec Luič, kot zaupnik;
Katja Stepan Križman, kot namestnik zaupnika.
Zaupnik bo poskrbel, da se bodo kršitve iz utemeljenih prijav odpravile oziroma da se preprečijo prihodnje kršitve, pri tem pa ne sme razkriti vaše identitete.
Prijavo se lahko vloži:
na elektronski naslov: zaupnik@komunala-crnomelj.si,
po telefonu na tel. št.: 040 630 413 (Martina Moravec Luič) oziroma 040 246 966 (Katja Stepan Križman),
osebno pri zaupniku po predhodni najavi.
Prijave se podajo na obrazcu za notranjo prijavo. Zaupnik obravnava tudi anonimne prijave. V tem primeru boste povratne informacije dobili le, če boste v prijavi opredelili, na kakšen način vas lahko zaupnik kontaktira.
V kolikor menite, da notranje prijave ne bo mogoče učinkovito obravnavati, ali da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov, lahko skladno z ZZPri in Pravilnikom o vzpostavitvi notranje prijavne poti po ZZPri podate zunanjo prijavo pristojnemu organu za zunanjo prijavo. V skrajnem primeru lahko sum na kršitev, pod pogoji iz 18. člena ZZPri, tudi javno razkrijete.
Zaščita prijavitelja
Vašo prijavo bo neposredno prejel zaupnik. Podatki o prijavitelju bodo znani le zaupniku, ki jih ne bo razkril nikomur (poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega Zakon o zaščiti prijaviteljev predpisuje globo). Vsebina prijave bo po potrebi razkrita posameznikom, ki bodo sodelovali pri odpravljanju prijavljenih nepravilnosti.
Postopek obravnavanja prijave
Ko zaupnik prejme prijavo, izvede predhodni preizkus tako, da preveri zakonske pogoje za obravnavo prijave, ali se prijavljena kršitev nanaša na subjekt (prijava kršitev znotraj delovnega okolja) in ali prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma.
Predhodni preizkus zaupnik izvede v sedmih dneh in o tem obvesti prijavitelja. Če zaupnik prijavo sprejme v obravnavo, se postopek nadaljuje, v nasprotnem pa prijavitelja obvesti o tem, da prijave ne bo obravnaval, in pojasni razloge. Po potrebi lahko zaupnik kontaktira prijavitelja za posredovanje dodatnih podatkov, ki mu bodo omogočili celovito obravnavo prijave.
V nadaljevanju obravnave zaupnik oceni, kdo znotraj organizacije lahko pomaga pri preiskavi kršitve in izvedbi ukrepov za odpravo kršitve. Te osebe seznani z vsebino prijave, ne pa tudi s podatki o prijavitelju. Če bo to potrebno, bo pri preiskavi kršitve sodeloval odvetnik ali revizor, ki bo tudi seznanjen z vsebino prijave.
Z vsebino prijave (ne pa tudi s podatki o prijavitelju) bo seznanjena tudi oseba, na katero se prijava nanaša (kršitelj), ki bo lahko v postopku sodelovala in ščitila svoje interese, če je to v konkretnem primeru ustrezno.
V postopku ugotovljene kršitve bodo odpravljene v najkrajšem roku. Zaupnik bo po potrebi o kršitvah obvestil tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanil kaznivo dejanje oziroma vložil kazensko ovadbo v primeru, ko bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V slednjem primeru bo zaupnik vaše osebne podatke posredoval državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Ob zaključku postopka zaupnik prijavitelja seznani z izidom postopka ter predlaganih in izvedenih ukrepih. Če postopek še ne bo končan po treh mesecih, bo zaupnik ob tej priložnosti prijavitelja obvestil o trenutnem stanju zadeve. Zaupnik bo o izidu postopka obvestil tudi vodstvo, pri čemer v poročilu ne bo navajal osebnih podatkov prijavitelja.
Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?
Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave. Med njimi so na primer opozorilo pred odpovedjo oz. odpoved delovnega razmerja, disciplinske sankcije, premestitev, nadlegovanje, neenaka obravnava in podobno.
Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov.
Kdaj lahko zaupnik razkrije identiteto prijavitelja?
Zaupnik lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:
če se prijavitelj strinja z razkritjem,
če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj,
če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva.
Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.
Organi za zunanjo prijavo in njihovi kontakti
1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Agencija za varstvo konkurence,
4. Agencija za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija,
9. Finančna uprava,
10. Tržni inšpektorat,
11. Urad za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat za okolje in prostor,
20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.
Zaupnost
Vsa poročila se obravnavajo zaupno v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Varujemo osebne podatke in zagotavljamo ustrezno zaščito tako za prijavitelja kot za osebo, na katero se nanaša prijava.