Finance.si pišejo in ugotavljajo, da smo zelo napredni pri postavljanju novih standardov spremljanja kakovosti pitne vode
𝐏𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐀𝐪𝐮𝐚𝐦𝐢𝐧𝐝 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞 𝐯 𝐢𝐳𝐛𝐨𝐫𝐮 𝐂̌𝐚𝐬𝐧𝐢𝐤𝐚 𝐅𝐢𝐧𝐚𝐧𝐜𝐞 𝐳𝐚 𝐧𝐚𝐣𝐛𝐨𝐥𝐣𝐬̌𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐬 𝐩𝐨𝐝𝐫𝐨𝐜̌𝐣𝐚 𝐩𝐚𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐡 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐢𝐧 𝐦𝐨𝐛𝐢𝐥𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝟐𝟎𝟐𝟔. Aquamind je konzorcijski projekt, v katerem sodelujejo Valter Group, Infotim Ržišnik Perc, Microbium, Ekstera in Komunala Črnomelj. Gre za dejstvo, da Komunala Črnomelj sistem uporablja, ga želi širiti in ga razume kot del svojega nadaljnjega dela. To je pripeljalo do zanimanja v drugih občinah, v mednarodnem okolju in do tega, da je projekt februarja 2026 zmagal na tekmovanju BABLE Urban Shark Tank v okviru konference Urban Future v Ljubljani.
Finance pišejo in ugotavljajo, da smo zelo napredni pri postavljanju novih standardov spremljanja kakovosti pitne vode: https://www.finance.si/.../kako-v-crnomlju.../a/9048596
Pitna voda je ena najbolj osnovnih javnih storitev, a je njen nadzor v številnih okoljih še vedno zgrajen na postopkih, ki so počasni in za uporabnika skoraj nevidni. Partnerji projekta Aquamind opozarjajo, da klasične mikrobiološke analize pogosto trajajo od 36 do 48 ur. V tem času lahko potencialno sporna voda že priteče do uporabnikov, občani pa nimajo skoraj nobenega neposrednega vpogleda v to, kaj pravzaprav pijejo.
Prav te težave so se lotili v Črnomlju. Aquamind je zasnovan kot z umetno inteligenco (UI) podprta platforma za spremljanje kakovosti pitne vode v realnem času, ki združuje mrežne analizatorje klora, povezavo s sistemi SCADA, digitalno platformo eMR Water, mobilno aplikacijo eMR Voda, pametno pitno fontano in mikrobiološki analizator, ki rezultate skrajša na osem ur. V produkcijski postavitvi projekt zajema 528 kilometrov omrežja in več kot 18 tisoč uporabnikov.
𝐏𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐀𝐪𝐮𝐚𝐦𝐢𝐧𝐝 𝐬𝐨𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞 𝐯 𝐢𝐳𝐛𝐨𝐫𝐮 𝐂̌𝐚𝐬𝐧𝐢𝐤𝐚 𝐅𝐢𝐧𝐚𝐧𝐜𝐞 𝐳𝐚 𝐧𝐚𝐣𝐛𝐨𝐥𝐣𝐬̌𝐢 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐬 𝐩𝐨𝐝𝐫𝐨𝐜̌𝐣𝐚 𝐩𝐚𝐦𝐞𝐭𝐧𝐢𝐡 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝐢𝐧 𝐦𝐨𝐛𝐢𝐥𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢 𝟐𝟎𝟐𝟔.
David Sodnik, direktor podjetja Valter skupina, pojasnjuje, da je klor še vedno najbolj razširjeno in najbolj preizkušeno dezinfekcijsko sredstvo v vodovodih, zato je bilo prav spremljanje klora logično izhodišče. Črnomelj pa so izbrali tudi zato, ker s tamkajšnjo komunalo sodelujejo že več kot 20 let in ker je bilo omrežje dovolj primerno, da so lahko na njem preverili, ali sistem res deluje v praksi. Kot posebej dober primer navaja območje Vinice, kjer je bilo treba količino klora spremljati precej natančno, saj ga ni bilo vedno dovolj.
Kako zgraditi zaupanje v podatke
Projekt na papirju obljublja prehod iz reaktivnega v proaktivno upravljanje, a se ta v praksi ni zgodil čez noč. Sodnik pravi, da se ob uvedbi sistema še ni takoj pokazalo, da zares spreminja delo operative. Komunala je podatke sprva spremljala previdno, bolj kot kazalnik kot pa kot podlago za resno odločanje.
Največja ovira je bila zaupanje. Operaterji so bili vajeni ročnih meritev in vsakodnevnih terenskih preverjanj. Da bi namesto tega zaupali napravi in neprekinjenim spletnim podatkom, je bil potreben čas. Po Sodnikovih besedah je projekt velik del obdobja porabil za to, da so uskladili meritve, odpravili anomalije in potrdili, da so rezultati spletnega spremljanja enakovredni ročnim vzorcem. Šele ko se je to potrdilo, je sistem začel postajati dejansko uporaben tudi za vsakodnevno delo.
Iztok Pavlin, direktor podjetja Infotim Ržišnik Perc, pri tem poudarja, da je šlo predvsem za spremembo v glavah: »Najtežje ni bilo povezati naprav, ampak ljudi prepričati, da verjamejo podatkom. Ko enkrat operater neha dvomiti in začne ukrepati po podatkih, se vodovod tiho spremeni iz gasilca v načrtovalca.«
Sistem, namenjen komunali in tudi občanom
Aquamind ni zasnovan samo kot interni nadzorni sistem za vodovod. Eden njegovih bolj vidnih delov sta mobilna aplikacija eMR Voda in javna pametna pitna fontana. Obe naj bi pripomogli k večji transparentnosti, kar je bil eden glavnih ciljev projekta.
Smisel aplikacije ni v tem, da bi občani ves čas spremljali podatke, ampak da jih lahko dobijo takrat, ko jih potrebujejo. Če se pojavi dvom, motnja ali posebna situacija, informacija pride neposredno na telefon, ne šele prek spletne strani, radia ali časopisa.
Aplikacija po njegovih besedah omogoča tudi spremljanje porabe vode in opozarjanje na morebitna puščanja. Pametna pitna fontana abstrakten podatek o kakovosti vode naredi viden in otipljiv za vse. Občani tako na javnem mestu ne vidijo le, da lahko vodo pijejo, ampak tudi, kakšna je njena kakovost v tistem trenutku. Prav v tem sogovornika vidita pomemben del vrednosti projekta: v večjem zaupanju v komunalo, občino in javni vodovod.
Aplikacija in pametna pitna fontana občanom omogočata neposreden vpogled v kakovost vode in njeno porabo ter s tem krepita zaupanje v javni vodovod.
Sodnik ob tem poudarja, da osnovna ideja projekta ni bila razviti fontano za občane, ampak rešitev za komunalo. Aplikacija in fontana sta nastali kot nadgradnja, s katero so želeli pokazati, da je sistem pod nadzorom in da lahko informacijo dobi tudi uporabnik, ne da bi moral ob vsakem dvomu klicati na komunalo.
Umetna inteligenca kot vodilo
Ena izmed pomembnih vrednosti projekta je uporaba UI. Ta ne zaznava le anomalij v vzorcih, ampak tudi napoveduje optimalno odmerjanje klora na podlagi pretokov, temperature, vremenskih napovedi in zgodovinskih podatkov.
Vrednost umetne inteligence se pri tem kaže v zgodnejšem opozarjanju na morebitne težave, v postopnem zmanjševanju porabe kemikalij in v tem, da imajo upravljavci prvič na voljo dovolj podatkov za bolj samozavestne odločitve.
Sodnik opozarja, da pri kemikalijah ni mogoče iskati bližnjic. Tudi če sistem pokaže, da bi bilo mogoče količino klora zmanjšati, se to ne zgodi z danes na jutri. Potrebni so čas, povratne informacije in zaupanje v sistem. UI je po besedah obeh sogovornikov predvsem orodje, ne nadomestilo za človeka. Operaterju pomaga, da se hitreje odloči in da ne spregleda vzorca, ki ga sicer pozna iz izkušenj, a ga v vsakdanji obremenjenosti lahko prezre.
Kot primer navaja vremenske spremembe. Če sistem ve, da bo naslednji dan deževalo in da se na določeni vodovodni povezavi ob tem ponavadi pojavijo težave, lahko operaterja na to opozori še pravočasno. Končno odločitev sprejme človek, pot do nje pa je krajša in precej bolj podatkovno podprta. »Umetna inteligenca tu ne odloča namesto človeka, ampak mu zagotovi dovolj podatkov, da se odloči mirno. Prej smo na težavo odgovarjali, ko se je že zgodila. Zdaj jo pričakamo dan prej,« doda Iztok Pavlin.
𝐔𝐬𝐩𝐞𝐡 𝐯 𝐂̌𝐫𝐧𝐨𝐦𝐥𝐣𝐮 𝐨𝐝𝐩𝐫𝐥 𝐧𝐚𝐝𝐚𝐥𝐣𝐧𝐣𝐨 𝐩𝐨𝐭
Aquamind je konzorcijski projekt, v katerem sodelujejo Valter Group, Infotim Ržišnik Perc, Microbium, Ekstera in Komunala Črnomelj. Sodnik pravi, da je bila največja začetna naloga predvsem v tem, da so partnerji z različnih področij začutili skupno vizijo in iz ločenih kompetenc sestavili enoten izdelek. Cilj je bil, da komunala ne dobi štirih ločenih modulov, ampak sistem, ki se zna povezovati in delovati kot celota.
Kaj je danes najbolj prepričljiv dokaz, da projekt ni več le obetavna demonstracija? Gre za dejstvo, da Komunala Črnomelj sistem uporablja, ga želi širiti in ga razume kot del svojega nadaljnjega dela. To je pripeljalo do zanimanja v drugih občinah, v mednarodnem okolju in do tega, da je projekt februarja 2026 zmagal na tekmovanju BABLE Urban Shark Tank v okviru konference Urban Future v Ljubljani.
Partnerska podjetja projekta navajajo zelo konkretne rezultate: 20 mrežnih analizatorjev klora, 30-sekundni interval zajema podatkov, mikrobiološki rezultati v osmih urah namesto v 36 do 48, aplikacijo eMR Voda v produkciji, javno pametno pitno fontano ter 100-odstotno spremljanje omrežja v realnem času tam, kjer je bilo prej spremljanje odvisno predvsem od ročnih vzorčenj.
𝐙𝐚𝐤𝐚𝐣 𝐣𝐞 𝐩𝐫𝐨𝐣𝐞𝐤𝐭 𝐩𝐨𝐦𝐞𝐦𝐛𝐞𝐧 𝐳𝐚 𝐥𝐨𝐤𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐬𝐤𝐮𝐩𝐧𝐨𝐬𝐭
Aquamind je unikaten v našem lokalnem prostoru, ker ne ostane pri avtomatizaciji enega procesa, ampak poskuša v skupno zgodbo povezati komunalo, občino in občane. Komunali daje hitrejši vpogled v dogajanje v omrežju, občini orodje za bolj transparentno komuniciranje, občanom pa vpogled v kakovost vode, ki jo pijejo.
Med največjimi dosežki projekta so gotovo hitrejši odziv, več podatkov za odločanje in več zaupanja v javno storitev. Hkrati pa iz izkušenj v Črnomlju izhaja tudi opozorilo, da tak projekt zahteva pripravljenost na spremembo dela, potrpežljivost pri vzpostavljanju zaupanja v podatke in lokalno ekipo, ki bo sistem zares vzela za svojega.
Prav v tem je verjetno tudi največja vrednost Aquaminda. Ne le v tem, da meri klor, ampak da poskuša eno najbolj osnovnih javnih storitev narediti bolj pregledno, bolj podatkovno vodeno in bolj vključujočo. V Črnomlju so z njim začeli pri kakovosti vode. V širšem smislu pa projekt kaže, kako lahko digitalna rešitev spremeni odnos skupnosti do storitve, ki jo vsi uporabljajo, a jo večinoma opazijo šele takrat, ko gre kaj narobe