Oddelek vodooskrbe

Objavljeno: 4. jul. 2005 | zadnja posodobitev: 26. dec. 2023

Osnovna naloga oddelka vodo oskrbe je kvalitetna in redna oskrba uporabnikov z zdravstveno ustrezno pitno vodo na področju občin Črnomelj in Semič. Pokritost prebivalstva z vodo oskrbo v obeh občinah je 99%.

Začetek vodo oskrbe na našem področju sega v konec 19.stoletja, v daljno leto 1898, ko je v dvajset belokranjskih naselij pritekla pitna voda iz treh zajetih izvirov na Blatniku pri Črmošnjicah. V takratnem času je bila zgrajena železnica in prvenstveno je bil za njo tudi zgrajen prvi del vodovoda, na katerega pa so postopoma priključevali tudi ostale uporabnike. Hitrejši razvoj vodo oskrbe pa se začenja od leta 1958 z začetkom izkoriščanja izvira Dobličice. Postopno so se vključevali novi viri, hkrati pa se je širilo vodovodno omrežje vse do današnjega obsega. Izvir Dobličice predstavlja največji uporabljen vodni vir na našem območju. Gradnja se še vedno nadaljuje, ker je območje relativno veliko z razpršeno poselitvijo. Prelomnica je tudi leto 1998, ko je bila sprejeta odločitev o gradnji magistralnega cevovoda, ki bo povezoval vse tri belokranjske občine. Projekt je v fazi izgradnje in vključuje tudi nove vodne vire na področju Blatnika.

To dosegamo z štirimi vodovodnimi sistemi, ki imajo tudi svoje vodne vire in skupaj oskrbujemo 17.962 uporabnika:

  1. VS Črnomelj; izvir Dobličice, kjer oskrbujemo 13.413 uporabnikov,
  2. VS Semič; vrtine na Blatniku in Brezovici, zajetje Guče pri Srednji vasi, kjer oskrbujemo 3.892 uporabnika,
  3. VS Rožni dol; zajetje Bajer pri Rožnem dolu, kjer oskrbujemo 149 uporabnikov,
  4. VS Sinji Vrh; vrtina pri Damlju, kjer oskrbujemo 157 uporabnikov.

Večina spada med kraške izvire, na območju Blatnika in v Damlju pa se voda črpa iz vrtine.

Oddelek skrbi za vzdrževanje vseh objektov in naprav, ki zajema upravljanje z napravo za pripravo pitne vode, popravilo okvar na vodovodnem omrežju, pranje rezervoarjev, polnjenje tlačnih posod, popravilo hidrantnega omrežja, košnje travnatih površin ob objektih, obsekovanje tras in ostala dela za nemoteno delovanje sistema.

Prenesite datoteko Seznam krajev po vodovodnih sistemih: 2023.12.21 VS in seznam krajev.docx

Shema vseh štirih VS

Priprava pitne vode

Neoporečno vodo je vse težje najti, bodisi zaradi vplivov človeka ali pa tudi ostalih naravnih vplivov. Pri tem so najbolj občutljive površinske vode, nekoliko manj pa kraške vode, ki zaradi specifike kraškega terena nimajo sposobnosti samoprečiščevanja. Zato je dezinfekcija večinoma nujen postopek priprave pitne vode, njen poglavitni namen pa je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v vodi.

Način priprave in dezinfekcija pitne vode

Način priprave se določi na podlagi značilnosti zajetja, večkratnih laboratorijskih preiskav kakovosti surove vode ter stanja ostalih elementov sistema. Priprava je odvisna od stopnje čistosti vode, ki jo želimo doseči, in od vrste onesnaženja. Načinov priprave in dezinfekcije pitne vode je več, v naših VS uporabljamo filtracijo s peskom, kjer je potrebno in dezinfekcijo s pripravki na bazi klora.

Kloriranje vode je proces, v katerem se dodaja klor z namenom, da se vodo dokončno pripravi za pitje. Kloriranje vode je učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni z mikrobiološko onesnaženo vodo.

Poleg številnih koristnih učinkov spremljajo kloriranje vode tudi nekateri manj želeni učinki. Sem sodijo nastajanje spojin, ki nastajajo zaradi reakcije klora s snovmi v vodi (npr. trihalometani), in učinki samega prostega klora na čutila ljudi. Zato je kloriranje vode potrebno razumeti kot kompromis med varovanjem zdravja pred nalezljivimi boleznimi, ki se širijo z vodo in določenimi negativnimi učinki.

Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so tveganja, ki so povezana z nastajanjem neželenih spojin pri reagiranju klora s snovmi v vodi, zanemarljiva v primerjavi s tveganji, ki nastanejo zaradi neustrezno razkužene vode.

Po posameznih vodovodnih sistemih se uporablja naslednje postopke priprave pitne vode:

  1. VS Črnomelj:
  • peščena filtracija,
  • dezinfekcija s klordioksidom,
  • dodatna dezinfekcija po sistemu z natrijevim hipokloritom,

       2. VS Semič:

  • dezinfekcija s klordioksidom,
  • dodatna dezinfekcija po sistemu z natrijevim hipokloritom,

       3. VS Rožni dol:

  • dezinfekcija z natrijevim hipokloritom,

       4. VS Sinji Vrh:

  • peščena filtracija,
  • dezinfekcija z natrijevim hipokloritom,

Postopek dezinfekcije pitne vode s klorom

Kloriranje pitne vode je nadzorovan postopek, kjer se za dezinfekcijo pitne vode pri nas uporabljata dva preparata: klor dioksid in natrijev hipoklorit.

Klor dioksid se na obeh večjih objektih proizvaja iz dveh tekočih komponent v napravah, v katerih se nadzorovano mešata in pri tem nastaja klor dioksid, s katerim se nato dezinficira pitna voda.

Natrijev hipoklorit se za dezinfekcijo pitne vode uporablja na manjših sistemih z manjšimi pretoki. Prav tako se uporablja na večjih sistemih na oddaljenih delih omrežja, da se zagotovi ustrezna dezinfekcija po celotnem omrežju. Hipoklorit je v tekoči obliki.

Glede na lastnosti sistema in kvaliteto surove vode se določi količino dodane klorne raztopine, ta pa se nato dozira preko dozirne črpalke, ki je povezana z centralnim nadzornim sistemom. Koncentracija rezidualnega klora se pri tem neprestano kontrolira preko analizatorja, ki je prav tako povezan s centralnim nadzornim sistemom in ta nato avtomatsko prilagaja doziranje glede na izmerjene vrednosti. Ob vsakem večjem odstopanju se vklopi alarmiranje dežurne službe.

Nadzor in kontrola dezinfekcije pitne vode

Poleg nadzora preko centralnega nadzornega sistema, ki poteka neprestani avtomatsko, se minimalno dvakrat tedensko fizično preverja delovanje dozirnih in merilnih naprav ter opravi meritev koncentracije rezidualnega klora na mestu dezinfekcije in tudi naprej v sistemu s prenosnim merilcem prostega klora. O meritvah ter morebitnih korektivnih ukrepih se vodi zapis.


Vodo distribuiramo preko vodovodnega omrežja in s pomočjo vodovodnih objektov:

  • črpališča,
  • vodohrani,
  • prečrpališča,
  • hidropostaje,
  • razbremenilniki in
  • cevovodi.

Skupno imamo v upravljanju skoraj 60 teh objektov. Centralni objekt je črpališče Dobliče ter naprava za pripravo pitne vode na Griču z ustreznimi kapacitetami vodohranov.

Javno vodovodno omrežje meri približno 400 km, od tega je primarnih cevovodov okoli 100 km in okoli 300 km sekundarnega omrežja. Če prištejemo k javnemu omrežju tudi hišne priključke (od glavnih vodov do vodomerov uporabnikov), ki jih tudi vzdržujemo, pa je omrežja skupaj več kot 500 km.

Javno omrežje je zgrajeno je iz različnih vrst cevi, od premera 50 mm do 400 mm. Največ cevi je iz PVC, nekaj pa jih je še salonitnih. V določenih primerih so v uporabi še vedno litoželezne cevi iz 1898. V zadnjem času se večinoma vgrajujejo kvalitetne cevi iz duktilne (nodularne) železove litine.

Nadzor nad delovanjem vitalnih objektov in naprav se izvaja na sedežu podjetja preko telemetrične povezave posameznih objektov z centralnim nadzornim sistemom. Ta omogoča spremljanje delovanja in avtomatsko alarmiranje na daljavo v primeru odstopanj – kritičnih nivojev v rezervoarjih, ob prekinitvah delovanja črpalk, ob prekinitvah doziranja dezinfekcijskih sredstev in ob ostalih nepredvidenih dogodkih.

V zadnjih letih dajemo velik poudarek iskanju in odpravljanju vodnih izgub. Tudi tukaj si v veliki meri pomagamo z opažanji iz centralnega nadzornega sistema, kjer se redno preverja nivoje dnevnih in nočnih iztokov. Poleg tega imamo eno ekipo stalno zadolženo za iskanje okvar in vsaj eno na odpravljanju le-teh. Po kriterijih, ki so v uporabi pri definiranju vodnih izgub, lahko neskromno rečemo, da smo med uspešnejšimi in s tem tudi učinkovito pripomoremo k manjšim stroškom za vse udeležene.

Naši uporabniki imajo na priključenih objektih vgrajene vodovodne števce, s katerimi se meri in obračunava porabljena voda. Letno dobavimo našim odjemalcem okoli 840.000 m3 pitne vode.

Posebna skrb oddelka je namenjena zagotavljanju visokega nivoja zdravstvene ustreznosti pitne vode v vodovodnem omrežju. To dosegamo s stalnim nadzorom ter izvajanjem vseh potrebnih aktivnosti vključno s sistemom HACCP. Redne kontrole vzorcev vode pri uporabnikih za nas opravlja zunanji certificiran izvajalec.

Okolici (vsem vključenim deležnikom in uporabnikom) z veseljem predstavimo svoje delo. Pogosto nas obiščejo učenci in dijaki iz okoliških šol in jim poskušamo predstaviti pot vode od zajetja pa do čistilne naprave in ponovnega vračanja v naravo. Veseli pa smo tudi starejših obiskovalcev. S tem poleg predstavitve svojega dela poskušamo tudi vplivati na splošno zavest o pomembnosti vplivov človeka na okolje.